Ehi rOvandoitji,America mayeningirwa okwiitavera OtjiÞiro Otjindjandja

0
68

Omutjange wOnganda
Otjomuise

Omukwatera wEhi rOvandoitji wina nguri omukwatera wOmahi Omakutasane wa America nai nguturira nokuungurira mo Namibia, maningire kutja ozohoromende zomahi we ayeevari nga zezemburuke OtjiÞiro Otjindjandja tjitjatjitwa iyEhi rOvandoitji.

Omukwatera ingwi maningire nao morutuu romotungovi ku ingwi omuhaamise worutu rozombatero rwa ngwari operesidenda onguru ya America. “Otjomukwatera wEhi rOvandoitji na America ngumbikara mo Namibia, matuhepa kutja ozohoromende zEhi rOvandoitji na yOmahi Omakutasane wa America okuzemburuka OtjiÞiro Otjiandjandja tjitjatjitwa iyOvandoitji kOvaherero nOvakwena. Nu tjigetjo wina matuhepa kutja ovandu ovahenendu motjiwa¿a mOmahi Omakutasane ya America veningire Ehi rOvandoitji okutjita nao wina,” omukwatera matja morutuu rorungovi ndwa hindire Oritjavari. Mazeri kutj a omukawondjise wovyungura vyeyuva ngaa keyuva worutu indwi otjomuyandjandunge ku ngwari operesidenda ya America, mayenene okuhandjaura epu indi tjimahakayene nomunane wEhi rOvandoitji, Angela Merkel, otjiveke ihi.

“Penomirungu vivari mbiraisiwa iyoviwa¿a vyouye omingi, muvyo mumuna Ehi rOvandoitji. Komurungu wOnÿuvasaneno yOmihoko Omikutasane yOtjiÞiro Otjindjandja, o Shoah iitaverwa iyEhi rOvandoitji novisuta vyasutwa (kutja okohoromende poo kakohoromende),” eye matja. Posya ngunda aperi nao Ehi rOvandoitji ripata Ovanamibia ousemba imbwi nombitirapo yokutja yari komurungu wOnÿuvasaneno yOmihoko Omikutasane yOtjiÞiro Otjindjandja. Kapena ondjesiro kOtjiÞiro Otjindjandja. Matuhepa Ehi rOvandoitji novanane varo nohakahana okutjita nao.

Matja okupaÞasanisa OtjiÞiro Otjindjandja nandarire kehi yozoveta zOruwano rwa Europa otji¿a tjitjitjayerwa. Posya ngunda aperi nao Ehi rOvandoitji rikayenda komurungu okurangaranga owatjiri imbwi nu momwano imbo runa omuhingo mburiihamisa nokuyamburura imba ovaihamisiwa koupe. “Arikana wina zemburuka Ozombura Omurongo zOvandu Mbazire mo Africa. Ozo zena ozombuze nozondiero zokutwa okuwoko ketemba azehe ku kwazuvasanewa. Ngatuhongore notjihorera, Omahi Omakutasane nEhi rOvandoitji, novakwatera, kutja Ozombura Esere inÿa azeharire orutuu uriri nduhina omaheya,” matja.

Matja akutarewa kovaihamwa peke peke. OtjiÞiro Otjindjandja OtjiÞiro Otjindjandja nouye mauyenene okurihongera komauposyo worukapitaveze, “ozongatukiro tjitwaitavere kuzo porwara na tuningire ondjesiro koundu nokupaha ondjesirasaneno”. Otja komambo womutjange wa Nigeria, Wole Sonyika, ohepero yowatjiri notjisuta komurungu wondjesiro nohanganeno ongahuke. “Nokuhina otjisuta otjikukutu komauhazendu ngatjitwa kovandu va Africa, onyaho nonyengo ndjapendurwa iyovitjitwa mbyatengapo maikayenda komurungu okusurumuka mominyo,” Sonyika watjere nao.

“Merkel otjiveke ihi tjape Obama okutwi, memuundjire okutjita otjina ihi tjitjiritjo. Wole Sonyika ondjira weturaisira. Tjimatuhepa uriri okwikongorera. Mena rokutja tjazumba otjimatuyenene okutja ‘ka rkwao’ nu ‘twerihonga’,” Mahke matja. Komurungu matja ourizemburuka wOuvara Outjatatu kauna kuwazire. Una omize wawo mokuhuura omahi yarwe, nu tjinene Ekoverwahi ra Africa. Motji¿a tjOvandoitji pena ombahorera morupa romuzaro umwe, oministeri yovitjitwa vyopendje novandu okuungurira ovitiro aviyevari poo okukara norupe ropopezu tjimuna Ongooneya Goering mo South West Africa yOvandoitji nomusya Herman Goering, Eugene Fischer mo South West Africa yOvandoitji na Josef Mengele, ngwari omuvatere we norupa rwe ndwari naro po Shoa/Auschwitz, na nao.

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here